Program 2025
Petek, 26. september
16.00
Izmenjevalnica knjig
Itn. je festival skupnosti, branja in knjig. Ustvarjalci in ustvarjalke festivala smo prepričane,
da so dobre knjige tako kot prijatelji – v življenju nas najdejo v trenutku, ko jih najbolj
potrebujemo. Na festivalu želimo odpreti prostor, kjer se knjige, branje in spoznavanje novih
ljudi prepletejo, zato vabljeni na kavo ali čaj in izmenjevalnico knjig. Prinesite knjige, ki ste jih
že prebrali in jih želite podariti novim lastnikom, poiščite nove. Na uvodnem dogodku boste
lahko srečali tudi nekaj znanih obrazov z literarne scene, ki si bodo z vami izmenjali knjige,
sicer pa lahko Izmenjevalnico obiščete vse dni festivala.
16.00
»In še solz je bilo sram, da bi mi segle v oči«: Sram in literatura / predavanja
Predavajo: Tamara Divjak, Lara Nia Matos, Ivana Zajc
Moderira: Blaž Kavšek
Sram je notorično izmuzljivo, ambivalentno, med ljudi neenakomerno in nepravično
porazdeljeno čustvo, ki vznika nekje med človekom in njegovim socialnim kontekstom. Je
tisto, kar manjka brezsramnežem in tisto, kar ponižuje že ponižane. O sramu v literaturi bodo
spregovorile raziskovalka iz Raziskovalnega centra za humanistiko Univerze v Novi Gorici
doc. dr. Ivana Zajc ter članici festivalskega organizacijskega odbora Tamara Divjak in Lara
Nia Matos.
18.00
Tega se ne da izbrisati / pogovor
Gosta: Andraž Rožman, Irfan Beširević
Moderira: Tina Jančič
Andraža Rožmana poznamo kot novinarja, ki se pri svojem delu večinoma giblje
med novinarstvom, dokumentaristiko in leposlovjem. V zadnjem času se posveča
predvsem pisateljevanju. Leta 2019 je pri Založbi Goga izšel njegov prvenec, dokumentarni
roman Trije spomini, s katerim je bil nominiran za nagrado kresnik. Tudi z drugim romanom
Titov sin (Goga, 2022) je bil izbran v deseterico nominirancev za nagrado kresnik. Dokumentarni
roman Tega se ne da izbrisati (Goga, 2024) je njegova tretja knjiga, ki temelji pa na pričevanjih
ljudi, izbrisanih iz registra stalnih prebivalcev. Pred nami razgrinja grozljivo bolečo realnost ljudi,
ki so čez noč prenehali obstajati. Zbirka, ki da misliti, saj je obdobje izbrisa praktično pozabljeno,
naša dolžnost pa je, da se ga spomnimo.
20.00
Moja mama ve, kaj se dogaja v mestih / pogovor in pesniški večer
Gostja: Radmila Petrović
Moderira: Lara Nia Matos
Radmila Petrović je dekle frajer, ki je s svojimi pesmimi postala sinonim za sodobno srbsko
poezijo. Ekonomistka, doma iz majhne vasice v zahodni Srbiji, je zatresla urbano beograjsko
sceno, a kar je pomembneje, segla je tudi veliko dlje. Pesnica z neposrednim jezikom
prevprašuje velikokrat nesorazmerne dinamike med središčem in obrobjem, med mestom in
vasjo, pod drobnogled vzame patriarhalne vzorce, ki na podeželju morda sijejo nekoliko
očitneje, in je pri tem povsem neustrašna.
Pogovor in branje bo potekalo v srbščini. Za simultano prevajanje bo poskrbljeno.
Gostovanje avtorice na festivalu organiziramo v sodelovanju s Cankarjevo založbo.
Sobota, 27. september
10.00
3 avtorji, 3 meniji / vzporedni literarni zajtrki
Gostje: Blaž Božič, Boris Kolar, Helena Koder
Vabimo na jutranje druženje z avtorji ob zajtrku, ki bo pogrnjen sočasno v treh prostorih na
Vodnikovi domačiji Šiška. Med jedjo bomo sproščeno klepetali o njihovem ustvarjanju,
literaturi, knjigah in sploh vsem, kar nam ob zajtrku pade na pamet.
Blaž Božič je sodobni uomo universale, polihistor in poliglot, pesnik, glasbenik, klasični
filolog in prevajalec, prejemnik Jenkove nagrade za pesniško zbirko Mleček, žbunje: Grobovi
v njem (Center za slovensko književnost, 2022) in kitarist pred kratkim predramljenega
benda nevem nevem.
Boris Kolar je biolog, ekolog, pisatelj in ljubitelj zgodb. Nazadnje se je podpisal pod roman O
vinu, kozah in drugih prevarah (Goga, 2023), v njegov avtorski katalog pa sodijo še Trinajst,
Iqball Hotel, Dogodek v mestu in Potopimo Islandijo! Je izredno humoren, tako v pisanju kot
v pogovoru, v katerem je vedno prijeten in zelo zanimiv sogovorec.
Helena Koder je slovenska filmska ustvarjalka, ki deluje na področju režije in scenaristike,
poleg tega pa je predvsem strastna bralka, ki je za svoje prvenec, esejistično delo Krošnja z
neznanimi sadeži, prejela Rožančevo nagrado za najboljšo esejistično zbirko leta 2024.
Prijavite se na naslov: info.itn.festival@gmail.com. Obvezno napišite, s katerim avtorjem si
želite preživeti sobotno dopoldne. Veselimo se vaše družbe!
12.00
Literarne zanke / kviz
Pripravljata: Brina Jerko, Jan Stergar
Moderira: Jan Stergar
Na letošnjem itn.-ju bo debitiral nov dogodek, literarni kviz. Potekal bo ekipno, vsaka proti
vsaki, in tekmovalce neizprosno preizkušal v vedenju o festivalskih knjigah tega leta,
aktivističnih knjigah in književnih nagradah. Dogodek, katerega namen je predvsem zabava
in druženje s tekmovalnim pridihom.
16.00
Nasilje in literatura / pogovor
Gostji: Ana Schnabl, Ana Svetel
Moderira: Sara Medved
»Vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna družina pa je nesrečna po svoje,« je
zapisal Tolstoj daleč v obdobju realizma 19. stoletja, njegovo poved pa zlahka prezrcalimo
tudi v današnje, 21. stoletje. Nesrečne družine, nasilje, obsojanje, zloraba, hladnost
medčloveških odnosov in nestrpnost med ljudmi bomo opazovali v s kresnikom nagrajenem
romanu September (Beletrina, 2024) avtorice Ane Schnabl in s kritiškim sitom nagrajeni
zbirki kratkih zgodb Steklene stene (Beletrina, 2024) Ane Svetel. Z avtoricama bomo
postavili ogledalo družbi, v kateri živimo, in razmišljali o stiskah, povezanih z doživljanjem
nasilja v sodobnem času.
Pisateljica in publicistka Ana Schnabl piše za različne slovenske medije in The Guardian.
Njena zbirka kratkih zgodb Razvezani (Beletrina, 2017) je prejela nagrado za najboljši
prvenec na slovenskem knjižnem sejmu, sledili sta ji še dve nominaciji in nagrada Eda
Budiše na Hrvaškem. Tri leta pozneje je izšel njen prvi roman Mojstrovina (Beletrina, 2020),
ki se je prebil v širši izbor za prestižno literarno nagrado Dublin. Njen drugi roman Plima
(Beletrina, 2022) je bil nominiran za nagrado kresnik. September je njen tretji roman.
Etnologinja in kulturna antropologinja Ana Svetel je uveljavljena pesnica, pisateljica in
kolumnistka. Je avtorica dveh pesniških zbirk – Lepo in prav (2015) ter Marmor (2022) in
kratkoprozne knjige Dobra družba (2019). Vse njene knjige so bile nominirane za vidne
domače literarne nagrade. Steklene stene so njeno zadnje kratkoprozno delo. Avtorica je
bila v letu 2025 nagrajena z nagrado SEP za mlade avtorje.
18.00
Menjalnica poezije / pesniško branje
Moderira: Maša Mramor
Nekatere pesmi so take, da zvenijo v nas še dolgo po tem, ko smo zbirko že zaprli, jo odložili
in odšli naprej po svoji poti. A osebe za pesmijo pogosto ne spoznamo in redko dobimo
priložnost, da bi se ji zahvalili zanjo. To pa je mogoče na Menjalnici poezije. Ideja dogodka
že od začetkov festivala ostaja enaka: omogočiti mladi pesnici ali pesniku, da spozna
svojega pesniškega vzornika ali vzornico. Dobi priložnost za pogovor in zahvalo. Vzpostavi
odnos, ki se ne konča z dogodkom …
Na letošnji Menjalnici poezije bodo nastopili trije mladi pesniki in pesnice, ki smo jih izbrali na
razpisu, v tandemu s svojim najljubšim pesnikom ali pesnico. Med seboj bodo izmenjali
pesmi in jim posodili glas.
20.00
avtobus svoje roke / pesniško branje in predstavitev dveh prvencev
Gosta: Lara Nia Matos, Ingo Jesen Vitman Öri
Moderira: Maša Mramor
Mlad pesniški dvojec, Lara Nia Matos in Ingo Jesen Vitman Öri, bo na skupnem večeru
predstavil svoja pesniška prvenca avtobus se čez teden v predmestjih ustavlja dvakrat na
uro (Črna skrinjica, 2025 – tik pred izidom) in Sin svoje roke (ŠKUC, 2024). Prisluhnili bomo
branju pesmi iz sveže pečenih zbirk, spregovorili o kreativnem procesu njunega nastajanja in
seveda tudi o poeziji.
Nedelja, 28. september
15.00
Nekaj bi te vprašala / pogovor avtorice z avtorico
Pogovarjata se: Anja Novak in Nina Dragičević
Pisanje je lahko osamljeno, a vedno poteka v družbenem kontekstu. Govori o nekem času in
kraju pa tudi ljudeh. Na festivalu Itn. prvič preizkušamo nov format dogodka, na katerem
pisatelje in pisateljice, pesnike in pesnice prosimo, da si izberejo svojega najljubšega kolega
ali kolegico, s katerim se bodo pred festivalsko publiko pogovarjali o življenju, pisanju in še
marsičem drugem. Želimo si bližine, toplih pogovorov o knjigah, branju in skupnosti. Druga,
ki smo jo pozvali, da si izbere svojega sogovornika, je igralka in pesnica Anja Novak, ki se
bo pogovarjala s pesnico in esejistko Nino Dragičević.
17.00
In če vsi pozabijo / predstavitev knjige
Gostja: Selma Skenderović
Moderira: Jaka Klun
Pisateljica Selma Skenderović je na slovensko literarno sceno odločno stopila s prvencem
Zakaj molčiš, Hava? (Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, 2021). Ob njeni drugi knjigi In
če vsi pozabijo (Cankarjeva založba, 2024), v kateri se vrača k vprašanjem tujosti in
pripoveduje intimno zgodbo, vpeto v utesnjujoč družbeni kontekst, bomo odprli prostor za
pogovor o družini, družinskih odnosih in nasilju, ki nemalokrat ostaja skrito pred našimi očmi.
19.00
2050 / gledališko-gibalni performans
Nastopajoči: Dea Luna Dobravc, Sofija Lavrač Črnivec, Maša Macedoni, Manca Petrič, Vid
Rovšek, Taja Vodeb Verk
Režija: Jaša Jenull
Scenografska in kostumografska podpora: Katarina Zalar
Mentorska podpora: Urša Strehar Benčina
Vprašanja o tem, kakšna prihodnost čaka človeštvo, so skozi zgodovino burila domišljijo
številnih posameznikov. Iz teh razmislekov so nastala mnoga izjemna literarna dela, ki pa se
večinoma osredotočajo na distopične poglede na prihodnost. Čeprav tudi sodobnost ob
pogledu naprej ne vzbuja veliko optimizma, bodo mladi ustvarjalci v performansu – ob
podpori literarnih primerov – najprej raziskovali distopične razsežnosti, zlasti v kontekstu
šole, nato pa bodo z raznovrstnimi gledališkimi sredstvi odkrivali nepričakovane ideje,
potrebe in možnosti, ki lahko našo prihodnost premaknejo v svetlejšo smer.
Predstava je nastala v produkciji Pionirskega doma – Centra za kulturo mladih